Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in ostro obsodbo zaradi nedavnih ameriških vojaških napadov na Venezuelo, ki so vključevali uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajski uradni govornik je dejanja Združenih držav Amerike označil za očitno kršitev mednarodnega prava in grob poseg v venezuelsko nacionalno suverenost. Po navedbah Pekinga gre za dejanja hegemonije, ki neposredno spodkopavajo stabilnost v regiji. Odziv Kitajske sledi obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Delta Force v Caracasu prijele Nicolása Madura. Kitajska diplomacija poudarja, da takšni enostranski vojaški ukrepi niso sprejemljivi in da bi morala mednarodna skupnost spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov. Napadi so sprožili val kritik tudi v drugih državah, medtem ko ZDA operacijo opravičujejo kot nujno misijo za prijetje obtoženih ubežnikov.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Po aretaciji Nicolasa Madura in njegove žene s strani ZDA so se pojavili novi odzivi in informacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo zahtevo po takojšnji izpustitvi. Medtem so se pojavili posnetki Madura, ki je izzival Trumpa, naj ga aretira. Razkrilo se je, da je kitajski obrambni sistem v Venezueli hitro odpovedal. Začasno predsednico je prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez. Venezuelanski izgnanci so proslavljali Madurovo aretacijo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Kitajska je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Kambodžo in Tajsko ter napovedala, da se bo njen zunanji minister srečal s svojima kolegoma iz obeh držav na Kitajskem. Dogovor je bil dosežen po več tednih spopadov na meji med državama. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da dogovor kaže, da sta dialog in posvetovanje praktična in učinkovita načina za reševanje zapletenih sporov. Kitajska napoveduje, da bo igrala konstruktivno vlogo pri reševanju spora.

Kitajska je uvedla sankcije proti 20 ameriškim podjetjem, povezanim z obrambo, in 10 vodilnim, potem ko je Washington napovedal obsežno prodajo orožja Tajvanu. Vrednost prodaje orožja znaša 11,1 milijarde dolarjev, kar je Peking označil za kršitev rdeče črte. Uvedene sankcije so pretežno simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.

Pentagon je v poročilu ocenil, da bo Kitajska do konca leta 2027 sposobna uspešno izvesti vojno proti Tajvanu. Opozorili so, da kitajsko vojaško kopičenje povečuje ranljivost ZDA in povečuje tveganje za skorajšnji konflikt. Kitajska uporablja večplastni pristop v Južnem kitajskem morju, ki združuje vojaško moč, paravojaške sile in pravne instrumente, da bi uveljavila nadzor nad tem območjem. Kljub temu, da je mednarodno sodišče leta 2016 zavrnilo kitajske zahteve, Kitajska še naprej deluje, kot da ima de facto nadzor. Kljub napetostim Pentagon poudarja, da se je rast števila kitajskih jedrskih bojnih glav upočasnila in se zavezuje k stabilizaciji odnosov s Pekingom.

Nekdanji svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva za kitajsko politiko, Yu Maochun, je izjavil, da Kitajska kombinira vojaško ustrahovanje kot "trdo moč", kulturno-ekonomski in vrednostni izvoz kot "mehko moč" ter javno mnenje, posrednike in združevalno fronto za infiltracijo v družbo kot "ostro moč", s čimer oblikuje večplastne metode pritiska.

Kitajska je ostro obsodila najnovejšo prodajo orožja ZDA Tajvanu v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev, ki jo je odobrila ameriška vlada. Kitajsko zunanje ministrstvo je potezo označilo za resno škodovanje kitajski suverenosti in varnosti, destabilizacijo miru v Tajvanski ožini ter pošiljanje napačnega signala tajvanskim separatistom. Označili so jo tudi za poskus, da bi ZDA s prodajo orožja podprle neodvisnost Tajvana in omejile Kitajsko, kar po mnenju kitajskih oblasti ne bo uspelo.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so sprejeli protiukrepe proti nekdanjemu načelniku generalštaba japonskih samoobrambnih sil Ivasakiju Šigeruju zaradi njegovega vpliva na vprašanje Tajvana. Ivasaki je marca postal politični svetovalec tajvanske vlade, pojavile pa so se govorice, da je odstopil zaradi izjav japonske ministrice Koiči Sajae o "tajvanski krizi". Odnosi med Kitajsko in Japonsko so zaradi tajvanskega vprašanja zaostreni.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da dobri odnosi med Kitajsko, Rusijo in Indijo niso pomembni samo za nacionalne interese teh držav, ampak tudi za stabilnost in varnost celotnega sveta. Poudarili so, da so te tri države ključne članice globalnega juga.

Japonski obrambni minister je sporočil, da so kitajski lovski letali v dveh ločenih incidentih v bližini Okinave usmerili radar za nadzor ognja na japonska vojaška letala. Japonska je dejanje obsodila kot nevarno.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je pozvalo Japonsko k takojšnji popravi 'napačnih dejanj in besed', ki škodujejo gospodarskemu sodelovanju med državama. To se dogaja v času naraščajočih napetosti med državama, kar povzroča zaskrbljenost pri japonskih podjetjih glede njihovih naložb na Kitajskem. Kitajska trdi, da je že večkrat izrazila svoje stališče in pričakuje, da bo Japonska izpolnila svoje obljube.

Japonska premierka Sanae Takaichi je v senatu ponovila stališče Japonske glede Tajvana, ki temelji na 'razumevanju in spoštovanju' kitajske pozicije iz leta 1972, da je Tajvan del Kitajske. Po njenih izjavah, ki so sledile kritikam iz Kitajske zaradi njenih prejšnjih izjav o 'tajvanskem vprašanju', je Kitajska pozvala k dejanjem, ki bi potrdila to stališče.

Kitajska je okrepila pritisk na Japonsko zaradi izjav japonske premierke o možni krizi na Tajvanu. Grožnje vključujejo ostre diplomatske odzive, ekonomske sankcije, prekinitev predvajanja risanke "Crayon Shin-chan", in druge oblike pritiska, kar kaže na kompleksno strategijo ustrahovanja.

Kitajska vojska je kritizirala izjave japonske premierke o morebitnem konfliktu v Tajvanu, vendar so potezo na Kitajskem sprejeli z mešanimi občutki. Medtem ko je vojska izrazila nestrinjanje, so kitajski spletni uporabniki vojsko zasmehovali in dvomili v njeno sposobnost ukrepanja.

Britanski časnik The Economist je kritiziral tajvansko gospodarsko politiko z oceno, da je valuta podcenjena, kar škoduje kupni moči prebivalstva. Minister za gospodarske zadeve Gong Mingxin in predsednik Nacionalnega razvojnega sveta Ye Junxian sta se odzvala na kritike in poudarila, da je gospodarska uspešnost Tajvana dobra in da presežek izhaja iz nadgradnje industrije, ne pa iz nizke menjalne vrednosti. Zhang Jingsen je dodal, da bi bila primerna mesečna plača delavcev 90.000 NTD.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Kitajska je izrazila močno nezadovoljstvo in nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi, ki je namigovala na morebitno vojaško vpletanje v Tajvansko ožino. Kitajska je Japonski poslala protestno noto zaradi njenih izjav, ki so nakazovale uporabo vojaških plovil in sile v primeru krize na Tajvanu, pri čemer je opozorila, da kitajski napad na Tajvan lahko predstavlja situacijo, ki ogroža obstoj Japonske.

Na Japonskem je izbruhnil škandal, potem ko je minister za Okinavo in severna ozemlja, Hitoshi Kikawada, Kurilske otoke označil za tujo ozemlje. Izjava nasprotuje uradnemu stališču Tokia, ki te otoke šteje za 'okupirano ozemlje'. Kikawada se je moral opravičiti, ker je izjavil, da je rt Nosappu, s katerega se vidijo Kurilski otoki, skrajna točka Japonske.

Kitajsko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati izjav generalnega konzula Kitajske v Osaki, Šuea Džjana, ki je na družbenih omrežjih zagrozil japonski premierki Sanae Takaiči z obglavljenjem zaradi njenih izjav o Tajvanu.

Kitajska je izrazila močan protest in uradno protestirala pri Japonski zaradi srečanja japonske voditeljice s predstavniki Tajvana na obrobju srečanj APEC. Tajvan je zavrnil kitajske pritožbe, ponovno potrdil svojo suverenost in poudaril, da ni podrejen Kitajski. Kitajsko zunanje ministrstvo je prav tako izrazilo svoje nasprotovanje in vložilo uradne proteste pri Japonski zaradi komentarjev in dejanj japonske voditeljice glede Tajvana med srečanji APEC.

Južnokorejski minister za združitev je izrazil prepričanje, da je srečanje med Trumpom in Kimom prihodnji teden zelo verjetno. Kim Jong-un je izrazil, da ima 'dobre osebne spomine' na predsednika Trumpa. Leta 2019 je Trump med obiskom Južne Koreje že presenetljivo obiskal mejo s Severno Korejo in se srečal s Kimom.

Pomembni kitajski letalski prevozniki so pozvali administracijo Donalda Trumpa, naj opusti načrt, ki bi jim prepovedal letenje nad Rusijo na ameriških progah. Kitajski prevozniki trdijo, da bi to podaljšalo čas letenja, povečalo cene letalskih vozovnic in potencialno prekinilo nekatere poti. Ameriška stran meni, da imajo kitajski letalski prevozniki s preleti nad Rusijo nepravično prednost pred ameriškimi prevozniki, ki ne morejo prečkati ruskega zračnega prostora. Prepoved naj bi bila še ena stopnja v trgovinski vojni med državama.

Kitajski premier Li Qiang bo ta teden obiskal Severno Korejo, da bi se udeležil slovesnosti ob obletnici ustanovitve vladajoče stranke. Gre za obisk na najvišji ravni od leta 2019.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je obiskal Italijo in Švico od torka do 12. oktobra, kot je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. V Italiji se je udeležil 12. skupnega srečanja kitajsko-italijanskega vladnega odbora, v Švici pa četrtega kroga kitajsko-švicarskega strateškega dialoga. Obisk sledi potovanju italijanske premierke Giorgie Meloni.

Palestinska oblast je pozdravila val priznanj Palestine kot korak k neodvisnosti. Združeno kraljestvo, Avstralija, Portugalska in Kanada so se pridružile približno 150 državam pri formalnem priznanju palestinske državnosti pred zasedanjem Generalne skupščine ZN. Medtem je izraelska poslanka na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje zaradi obtožb o genocidu. Palestinska skupina za pravice zapornikov je sporočila, da so izraelske sile od oktobra 2023 ugrabile več kot 360 palestinskih zdravstvenih delavcev v Gazi.

Južnokorejski obrambni minister Ahn Gyu-back in njegov japonski kolega Gen Nakatani sta se v Seulu dogovorila o okrepitvi vzajemnih obiskov in raziskovanju sodelovanja na področju naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca in brezpilotna oprema. To je bil prvi obisk japonskega obrambnega ministra v Južni Koreji v zadnjem desetletju. Dogovor vključuje tudi možnost sodelovanja na področju tehnologije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k tesnejšemu usklajevanju s Severno Korejo v globalnih in regionalnih zadevah. Strokovnjaki menijo, da Kim upa na obnovitev vezi s Kitajsko.

Kitajska bo od 15. septembra ruskim državljanom omogočila vstop v državo brez vizuma v okviru novega poskusnega programa. Ruskim državljanom bo omogočen vstop na Kitajsko brez vizuma za poslovne, turistične, družinske in izobraževalne namene.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je obsodila izraelske napade na Gazo kot nesorazmerne, pri čemer je opozorila na preveč nedolžnih žrtev. Večkrat je pozvala k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas. Meloni je obsodila tudi izraelske napade na novinarje.

Kitajska vojska je sporočila, da je "odgnala" ameriški rušilec USS Higgins, ki je po njihovem mnenju brez dovoljenja kitajske vlade vstopil v vode blizu spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Kitajsko južno poveljstvo je dejalo, da je ameriška ladja vstopila v vode "brez odobritve kitajske vlade".

Kitajsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je Mao Chenyue, izvršna direktorica banke Wells Fargo, preprečen odhod iz države. Oblasti trdijo, da je vpletena v 'kazenski primer' in ima 'obveznost sodelovanja', čeprav uradnih obtožb še niso objavili. Poročila navajajo, da je Mao Chenyue 'ujeta' na Kitajskem, kar kaže na prepoved izstopa iz države.

Donald Trump je v drugem mandatu v Beli hiši ponovno začel uporabljati svojo značilno tarifno diplomacijo, ki preoblikuje globalno trgovinsko pokrajino. Medtem ko so bile uvedene obsežne nove dajatve za države, kot so Kitajska, Vietnam in Mehika, je Indonezija izjema. Hkrati je kitajsko zunanje ministrstvo pozvalo ZDA, naj se držijo pravil tržnega gospodarstva, saj Washington uvaja 93,5-odstotno protidampinško tarifo na grafit iz Kitajske. Peking oporeka trditvam, da je bil grafit nepošteno subvencioniran.